Primerna prehrana in telesna aktivnost imata nezanemarljiv vpliv na zdravo staranje. Oboje vpliva na zmanjšanje pojavnosti in obsega kroničnih obolenj ter krajšanje časa trajanja bolezni v primeru, da se te pojavijo. Poleg tega lahko s primernimi prilagoditvami prehrane in vadbe znatno vplivamo na funkcionalno neodvisnost starejših ter delujemo preventivno pred različnimi poškodbami, ki so posledica nemoči ali slabših telesnih zmogljivosti (na primer padci) in so pogosto razlog za hospitalizacijo.
Vpliv prehrane
V osnovi lahko izpostavimo tri področja vpliva primerne prehrane na zdravje, ki postajajo z leti vedno bolj pomembna:
- Kosti in mišice, kjer se pojavijo naslednja stanja:
- sarkopenija (s starostjo pogojen upad mišične mase),
- osteopenija (zmanjšanje kostne mase zaradi spremenjenega razmerja med izgubljeno in obnovljeno kostno maso),
- osteoporoza (končna bolezen z zmanjšanjem kakovosti in količine kostnine).
- Srce: ateroskleroza, kap in popuščanje srca.
- Možgani: alzheimerjeva demenca in druga degenerativna kognitivna obolenja.
Na naslovu prehrane je ključnega pomena zaužiti dovolj določenih hranil (predvsem beljakovin, vitamina D in K ter omega-3), kar je težka, v praksi pogosto nemogoča naloga, če prehrana ni načrtovana in se prehranjujemo bolj ali manj po občutku. Slednje je morda še toliko bolj izrazito v pozni starosti, ko se apetit običajno poslabša, prebava pravtako in je spremenjen tudi občutek žeje.
Vpliv telesne aktivnosti
Z leti se predeli možganov, ki so odgovorni za spomin in razmišljanje pospešeno krčijo (približno 2 % letno). Dobra novica je, da očitno lahko ta pojav s telovadbo občutno upočasnimo. Redna vadba vpliva tudi na zmanjšanje pogostosti padcev pri starejših, ki so eden poglavitnih vzrokov smrti.
Jasno, starejši smo – več moči in koordinacije izgubimo – večja je možnost, da se kje spotaknemo, nam zdrsne, … in nerodno pademo. Največ zdravstvenih nevšečnosti tovrstnih padcev predstavljajo komplikacije, ki sledijo: zaležanine, dodatna atrofija mišičja, pospešena izguba kondicije in bolnišnične okužbe.
Dobra novica je, da obstajajo načini, kako pogostost padcev zmanjšati. Pred časom so v BJM (British Medical Journal) objavili meta-analizo kliničnih študij, ki so se ukvarjale s problematiko padcev pri starejši populaciji.
Rezultati poleg večstranskih ocen tveganja izpostavljajo velik pomen primerne vadbe, ki vsebuje elemente moči, osnovne motorike in ravnotežja, za ohranjanje telesnih sposobnosti, izboljšanje kvalitete življenja v starosti ter preprečevanje padcev.
Na žalost tega večina starejših ne ve in/ali zanemarja s svojimi izbirami gibanja. Če pa se odločijo za katero od ponudb »telovadbe za starostnike«, so te vse prevečkrat usmerjene v različne oblike pomanjkljivih »razmigavanj« in »raztezanj«, ki ne vključujejo ne vadbe z bremeni (za moč), niti vaj za ravnotežje.
Zaključek
Individualizirana priporočila, tako za prehrano kot vadbo, so ključen dejavnik dolgoročnega uspeha, saj upoštevajo osebne preference, življenjski slog in navade posameznika.
Zaradi izgube apetita in slabšega delovanja prebave starostniki pogosto zanemarijo redno prehranjevanje oz. se prehranjujejo po občutku. Ta občutek ni več tako zanesljiv kot v mladosti in lahko vodi v pomanjkanja ključnih hranil, ki so pomembna za kvalitetno staranje.
Prepogosto »grickanje« – zanašanje predvsem na izrazito okusna, mastno-sladka in mastno-slana živila, ki vsebujejo veliko kalorij v majhnih količinah – lahko vodi do povečanja telesne teže na račun maščobnih zalog. To lahko omejimo, če ne celo preprečimo na način, da starostnike ozavestimo in opremimo z rešitvami, ki so za njih lahko razumljive ter praktično uporabne.
Mario Sambolec, Mr. Feelgood