Telesna dejavnost je za starejše zelo pomembna za uspešno staranje, saj izboljšuje tako telesno zdravje kot tudi duševno stanje starostnika, hkrati pa povečuje socialno vključenost. Nezadostna količina telesne dejavnost pri starejših povzroča hitrejšo izgubo mišične mase, mišične moči in kakovosti mišičnih vlaken (sarkopenijo). Pomanjkanje gibanja vpliva na slabše ravnotežje in koordinacijo. Slabo ravnotežje pa je pogosto posledica sprememb na ožilju, osrednjem živčnem sistemu ali sklepih, hrbtenici in mišicah ter najgostejši vzrok za poškodbe starejših. Poleg tega telesna nedejavnost vpliva tudi na razvoj kroničnih bolezni (npr. debelost, diabetes tipa 2, srčno-žilna obolenja) in upad kognitivnih sposobnosti.
Z redno telesno dejavnostjo se zmanjša telesna teža, izboljša se moč in stabilnost, zdravje srca in ožilja, spanec, zniža se krvni tlak, zmanjša se pogostost padcev, starostniki postanejo bolj prilagodljivi in prožni, poveča se socialna povezanost s tem pa se zmanjša nevarnost tesnobe in depresije.
Za starejše je pomembno, da z vadbo začnejo postopoma in jo redno ter sistematično izvajajo, izvajanje pa prilagodijo lastnim potrebam. Priporočljivi so zlasti treningi za razvoj moči in gibljivosti ter vaje za ohranjanje ravnotežja in koordinacije. Pred začetkom izvajanja telesne aktivnosti naj se vsak starostnik posvetuje s svojim osebnim zdravnikom, da ne pride do nezaželenih posledic.
Ena izmed boljših vaj za krepitev ravnotežja je vaja, pri kateri stojimo na eni nogi. V kolikor nam vaja predstavlja težave si lahko pomagamo z držanjem stene. V položaju vztrajamo od nekaj sekund do največ pol minute. Vajo večkrat ponovimo, z izmenjavanjem stojne noge.