Ustvarjalnost je takšna dejavnost, ki ne usahne kljub izrednim razmeram. Udeleženke naših mokronoških ustvarjalnic so imele – in jih še imajo – res zelo veliko idej in energije. Čeprav smo se redko srečale v skupini, smo neposreden stik poizkušale nadoknaditi z elektronsko pošto, telefoni, Zoomom.
Vendar vse to ni enako, kot če delamo skupaj, se družimo, poklepetamo in jaz kot mentorica sproti usmerjam, popravljam in zaustavim takrat, ko vidim, da so stvari ušle iz rok. Zame je to nova izkušnja in moram reči, da za druge tudi. Tehnika nam je bila resda v pomoč, ampak to, da delamo skupaj in se ob tem učimo tudi drug od drugega, je enkratno in najboljše.
Problem je samo v tem, da je bilo meni nemogoče sprotno usmerjanje, popravljanje, učenje novega. Veliko več bi se naučile z delom v skupini, kot pa na daljavo. Moram reči, da so ideje kar vrele in smo ustvarili res veliko slik, mislim, da celo več kot v običajnih delavnicah. Naredili smo nešteto portretov, pejsažev, tihožitij, muc in kužkov. Tudi slike, ki so nastale “po naročilu” za jubilante UTŽO-ja, so bile zelo dobre.

V teh razmerah resnično pogrešamo socialne stike in upamo, da bo pomladno sonce pregnalo korono, in se bomo spet lahko ustvarjalno družili v prostorih Društva upokojencev Mokronog-Trebelno.
Ana Cajnko