Desetega oktobra praznujemo svetovni dan duševnega zdravja. S podaljševanjem življenjske dobe se v Evropi povečuje tudi število starejših z duševnimi motnjami. Ne smemo pozabiti, da duševne motnje prizadenejo človeka podobno kot druge bolezni in bi morale biti deležne enake pozornosti kot ostale bolezni. Vendar se zelo malo starejših odloči poiskati pomoč zaradi duševnih težav. Kar lahko razumemo kot posledico stigmatizacije starejših z duševnimi motnjami. Napačna so tudi prepričanja, da so duševne motnje pričakovan del staranja in kot take ne potrebujejo obravnave.
Depresija
Depresija je pri starostnik ena izmed najpogostejših motenj, a hkrati tudi pogosto prezrta, saj se jo obravnava kot nekaj normalnega in neizogibnega. Prizadene približno 10-15% starejših od 65 let, še posebej ranljive so ženske, starejši, ki so neporočeni ali živijo sami, bolni in invalidi. Depresijo je pomembno prepoznati in zdraviti, saj je v starosti pogosto povezana s samomorom in drugimi tveganimi vedenji.
Depresija je povezana z anksioznimi motnjami in je pogosto tudi uvod v drugo najpogostejšo bolezen v starosti, demenco.
Demenca
Demenca je kronična in napredujoča bolezen možganov, za katero so značilne resne motnje spomina, mišljenja, orientacije, razumevanja, računskih zmožnosti, učnih sposobnosti, govornega izražanja in presoje. Obstaja več oblik demence, najpogostejša je Alzheimerjeva bolezen, ki prizadene približno 2% posameznikov s starostni skupini od 65 do 69 let in kar 22% strešjih od 85 let. Bolezen napreduje in traja do konca življenja ter močno oteži življenje starostnika in tudi njihovih svojcev in skrbnikov.
Dejavniki, ki varovalno vplivajo na duševno zdravje starostnikov so socialna podpora, telesno zdravje in miselna aktivnost. Za starejše je še posebej pomemben občutek pripadnosti in vključenosti. Ob pojavu simptomov duševnih motenj, ki ovirajo starostnika pri vsakodnevnih aktivnostih ali ob pojavu samomorilnih mislih pa se svetuje pogovor z osebnim zdravnikom.
Viri: